 |
 |
 |
||||
| Chicza pride iz zemlje in se vrne v zemljo Razgradljivost
Biomasa deževnega gozda je večinoma sestavljena iz organskih ogljikovih spojin. Lateks je del krogotoka ogromne in učinkovite kisikove tovarne, ki ji pravimo deževni pragozd, ki na naraven način proizvaja in reciklira atmosferski ogljik. Velikanska drevesa chicozapote( Manilkara zapota )ujamejo vodik, ki ga predelajo v trde in tekoče sestavine, les in drevesni sok. Ker je deževni pragozd zelen skozi vse leto ima pomembno vlogo pri lovljenju vodika. Kot je danes že splošno znano so tropski pragozdovi pljuča Zemlje in delujejo na način klimatske naprave. Prvotno v kombinaciji z vodikom se ujeti ogljik v rastlinah pojavlja v različnih kombinacijah. Eden od njih je lateks, ki je proizveden s strani majhnih botaničnih skupin, kot je na primer zelišče svilnica do velikih dreves kot so Chicozapotes. Lateks je večinoma sestavljen iz vode, od 50-70%, odvisno do letnega časa. Med ostalimi sestavinami je še del proteinov, ogljikovih hidratov, lipidov, anorganskih komponent in aminokislin. Pa vendar je večina trdnih snovi narejena iz poliizoprenov. Medtem, ko so izopreni naravno oblikovani v rastlinah in živalih (najbolj pogost ogljikovodik v človeškem telesu), imajo poliizopreni edinstveno lastnost: so elastični. Preprosto: njihova kemijska struktura jih naredi elastične. To naredi gumo, najbolj popularen izdelek iz lateksa tako univerzalen in povsod navzoč material. Povsod po svetu se različne tropske drevesne vrste uporabljajo kot vir za pridobivanje gume: Hevea spp . je najbolj pogosta, sledijo še Castilla spp . in Manihot spp. v tropski Ameriki, Funtumia elastica in Landolphia spp. , v Afriki in Ficus elastica v Aziji. Chicla drevo je precej drugačno od ostalih sicer podobnih dreves iz katerih se pridobiva guma. Le peščica rastlinskih vrst sintetizira poliizoprene v t.im. »trans« konfiguracijo. Chicza, gutaperča (Pallaquium gutta) in balata (Manilkara bidentata) sta tipična predstavnika trans-poliizopreničnih-sintetizirajočih rastlin. Med njimi je drevo chicle edinstveno zaradi enkratne mešanice poliizoprenov, ki nudijo ne toksično, hidrofilno in ne vulkanizirajočo sestavino. |
||||||
 |
||||||
|
Ravno zaradi teh značilnosti je Thomas Adams leta 1866 ponovno odkril chiclo. Z uporabo lateksa pridobljenega iz drevesa Chicozapote je poskušal z g. Adamsom poslovno sodelovati bivši mehiški diktator Santa Ana, ki je živel v izgnanstvu v Združenih državah Amerike. Njun namen je bil vulkanizirati chiclo in jo uporabljati za kolesa kočij. V New York so za preizkušnjo pripeljali dve toni chicle, vendar se je izkazalo, da predelava v gumo ni mogoča. G. Adamsu je ostalo 2.000 kg neuporabnega lateksa, vendar se je spomnil, da je Santa Ana govoril o ljudeh v Mehiki, ki so to gumo žvečili. Tako je G. Adams chicli z dodatkom okusov in sladkorja ustvaril žvečilni gumi kot ga poznamo še danes. Trenutno večina masovne proizvodnje žvečilnih gumijev uporablja umetna nadomestila za naravno gumo, na osnovi nafte in še tistih nekaj dobrih žvečilnih gumijev, ki uporabljajo naravno gumo jo uporabljajo samo v malih odmerkih in ali v kombinaciji s sintetično gumo. Prav zaradi tega so žvečilni gumiji okoljska in higienična grožnja mestom po vsem svetu: polimeri v gumi se zelo dobro vežejo na asfalt. Chicza ni nič drugega, kot naravna, ekološka gumena snov in ima zato vse lastnosti neškodljivosti, ki se v vodi raztopijo, se ne prilepijo in so bio razgradljive. Z vremenskimi vplivi se preprosto razgradijo in se v kombinaciji z bakterijami in encimsko razgradljivostjo spremenijo v prah ter se vrnejo v zemljo podobno kot trohneč les, odpadlo listje in ostali organski materiali.
|
|||||
 |
| The Chicza Rainforest Gum Initiative Consorcio Chiclero S.C. de R.L. Chetumal, Mexico Mayan Rainforest Co., Ltd. Felixstowe, Suffolk, UK. |
|
|