Žetev Chicle je in je vedno bila osnovana na trajnostni praksi. Tu v deževnem gozdu mehiškega polotoka Yucatan, domovanju starodavne majevske kulture in jaguarja, so nekateri biološko raznovrstni ekosistemi na zemlji preživeli. Ogromne površine tropskega deževnega gozda na jugovzhodu Mehike se združijo z ostalimi v Gvatemali, Belizu, Hondurasu in Nikaragvi in sestavljajo Veliki Peten, za Amazonijo drugi največji deževni gozd v Ameriki. Za razliko od ostalih regij v Mehiki, kjer je bilo do 80% originalnega pragozda izgubljenega zaradi drvarjenja, živinoreje in kmetijstva, je ta deževni pragozd preživel in še naprej uspeva ter se razteza na 1,3 milijonih hektarjev v državah Quintana Roo, Campeche in Yucatan. Džungla, ki je prisostvovala razvoju majevske kulture je trenutno domovanje jaguarja in nekaterih najbolj pestrih ekosistemov na Zemlji. Stoji nasproti velikega Srednje ameriškega koralnega grebena, drugega največjega na svetu. Ključ za preživetje pa ni bila odsotnost človeka. Prav nasprotno. Prisotnost ozaveščenih skupnosti, ki so stalno vzdrževale te pragozdove, je razlog za kontinuiteto in razvoj tega naravnega bogastva. Že več kot stoletje, skupnost organizirana kot velika in učinkovita zadruga, pridobiva lateks iz visokih dreves imenovanih »chicozapote« (Maniklara zapota), iz katerega je narejena žvečilna masa.